Veliko je bilo že napisanega o znanem šempaskem botaniku Prof. Francu Krašanu, ki se je na svetovni nivo povzpel s prvim opisom rastline Južni petoprstnik, katera je po njem dobila tudi strokovno ime; Potentilla australis – Krašan. Znan je tudi njegov prispevek z opisi tako štajerske kot goriške flore. Prav tako pa tudi aktivna udeležba v Botaninčni sekciji štajerskega naravoslovnega društva v Gradcu, kjer je opravljal vloge tajnika, predsednika in knjižničarja.

Dela Franca K. je temeljito opisal dr. Stanislav Južnič, v 107. številki Revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije z imenom Scopolia in v 48. številki publikacije Goriški letnik – Zbornik Goriškega muzeja. Z ženo Frančiško, rojeno Mulej iz Kranja, sta imela hčerko Ljudmilo Marijo, ki je bila učiteljica in je aktivno sodelovala v zgoraj omenjenem društvu. Ljudmila je bila samska in brez otrok. Umrla je leta 1967 v Gradcu in pokopana v skupnem grobu Krašanovih na znanem graškem pokopališču St. Leonhard. Grob je bil leta 1994 prekopan, tako, da za Francem Krašanom, razen njegovih knjižnih del v Gradcu, ni več nobenega spomina. Družina je živela v elitni graški soseski St. Leonhard, na naslovu Liechtenfelsgasse 21. Njihov dom je bil v neposredni bližini zdajšnje graške Umetnostne akademije.

Franc K. se je kot sin kmečkega posestnika v eminentne znanstvene in profesorske graške kroge povzpel z intelektom ter trdim in vztrajnim znanstvenim delom. Več o tem ponazarja prevod njegovega avtobiografskega prispevka, objavljenega v prvi številki znane avstrijske botanične revije Oesterreichische botanische Zeitschrift iz januarja 1888. Njegov delovni pristop je nadaljevanje trdega dela prednikov Krašanov, ki so kot sodarska družina najprej živeli v Brcah, zaselku pod hribom z imenom Visoko ter lepim pogledom na ravno in bogato šempasko polje, ki je dajalo živež prebivalcem. Družina je nato, predvidoma ob Jožefinskih reformah, koncem 18. stoletja, od razpuščenih menihov – bratov kapucinov, za katere je ves čas izdelovala sode, odkupila tako imenovano menišijo, kjer so menihi živeli oziroma imeli vinsko klet.

Dr. Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je dne 17.11.2016, za avtorja tega prispevka izdelal strokovno mnenje, v katerem izraža domnevo, da je priimek Krašan nastal iz pokrajinskega imena Kras kot oznaka za prišleka s Krasa.

Predvidoma je priimek v Šempas prišel najverjetneje potem, ko je bilo šempasko prebivalstvo zdesetkano zaradi kuge in ga je bilo potrebno popolniti z novim delavno sposobnim za namen izvajanja tlačanskih del ali rabote, kot so temu takrat rekli, in dajatev tedanjim grofom. Kuga iz leta 1682, je namreč na goriškem najprej izbruhnila v Šempasu dne 18. maja 1682, in jo je v Šempas zanesel mešetar (t.j. konjski trgovec), Tolminec Primož Velikonja, ki je konje iz hrvaškega Varaždina gnal na konjski sejem v Videm.

Družinsko izročilo na domačiji Librščevih, iz katere Franc izhaja, nam govori o tem, da je poleg Franca živel še tako imenovani ‘stric godec’, ki je kot igralec violine, predvidoma z vojaškim orkestrom, igral na poroki samega cesarja Franca Jožefa, ta je bila 24. aprila 1854, ter vsega trikrat na cesarskem dvoru. Franc sicer ni dosegel tako visoke časti, je pa za razliko od njega imel zelo lep pogreb o katerem sta pisala celo dva tedanja Graška časopisa: Grazer Volksblatt in Grazer Tagblatt. Pogreba so se namreč udeležili eminentni prebivalci Gradca s samim graškim županom na čelu in ostalimi predstavniki tamkajšnje akademske smetane, med katerimi so prednjačili dekani graških fakultet. Pogreba se je poleg graškega župana, udeležil tudi Friedrich Richard Kornelius Reinitzer, botanik, kemik, rektor in leta 1888 tudi odkritelj tekočih kristalov.

Predvsem brez tekočih kristalov pa si ne moremo več zamišljati sodobnega življenja, saj je tudi pričujoči prispevek nastal ob njihovi pomoči. Več o samem pogrebu in njegovih udeležencih, pa lahko najdete v priloženem prevodu.

Marko Krašan, mag. posl. ved

Južni petoprstnik:

Viri:

1. Južnič, S. (2024). Krašan as a leading Slovenian botanist. V B. Kryštufek (ur.), Scopolia: Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije No 107 (str. 1-31). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
2. Južnič, S. (2024). Krašan kot vodilni slovenski botanik 19. stoletja. V I. Beguš in T. Gerbec (ur.), Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja [Št.-Volumen] 48 (str. 27 – 58). Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk.
3. Grazer Volksblatt. Morgen – Ausgabe. Graz, 17.5. 1907. [Št.-Volumen] 224. (Str. 2)
4. Grazer Tagblatt. Morgen – Ausgabe. Graz, 17.5.1907. [Št.-Volumen] 137. (Str. 3)
5. Južnič, S. (2001). Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov – 1. del: Začetki kristalografije in odkritje tekočih kristalov. V P. Panjan (ur.), Vakuumist 21/3 (str. 14-30). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije.
6. Južnič, S. (2001). Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov – 2. del: Uveljavitev tekočih kristalov. V P. Panjan (ur.), Vakuumist 21/4 (str. 24-30). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije.
7. Južnič, S. (2002). Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov – 3. del. V P. Panjan (ur.), Vakuumist 22/1 (str. 19-24). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije.
8. Južnič, S. (2002). Zgodovina raziskovanja tekočih kristalov – 4. del. V P. Panjan (ur.), Vakuumist 22/2-3 (str. 29-37). Ljubljana: Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije.