Konec decembra 2018, je minilo 70 let odkar je bila v Zadružnem domu Šempas, sedaj preimenovanem v Kulturni dom, prva javna prireditev, silvestrovanje. V tem zapisu bomo obrazložili zakaj je prišlo do gradnje, kako je potekala in kaj vse se je dogajalo. Vse to bomo podkrepili s fotografijami iz tistega časa.
Jugoslovanska oblast je konec leta 1947 sprejela Odlok o gradnji zadružnih domov po vseh vaseh, kjer so pogoji, in za leto 1948 zagotovila material in denar za kreditiranje gradenj. Novica je bila objavljena v časopisu Nova gorica dne 20.12.1947.
Že spomladi leta 1948 so vaščani iz Šempasa pričeli z gradnjo zadružnega doma, v katerem bo prostor za kulturno in gospodarsko dejavnost.
Šempasci so začeli graditi z veliko vnemo. V gradnjo so se vključili skoraj vsi krajani, uporabljali so doma dostopen gradbeni material in vsak dan je bilo na gradbišču, veliko prostovoljcev. Predsednik gradbenega odbora je bil Vladimir Lojk, gradbeni tehnik, ki je tudi arhitektonsko oblikoval zgradbo. Glavni zidarski mojstri Remec Franc, Rudolf Košuta in Anton Batič so dobili simbolično plačilo, ostali pa so delali brez kakršnega koli plačila, še več, material so vozili na gradbišče s svojimi vozovi in vprežno živino.
Delo je izjemno hitro napredovalo, novembra so že pokrivali del, ki je bil namenjen za kulturno dejavnost. Zavzetost pri gradnji je opazila tudi Republiška uprava za gradnjo zadružnih domov in je Šempascem podelila prehodno zastavico, kot najboljšim graditeljem. Pohvala je še okrepila delavnost naših krajanov in že decembra je bil pokrit prvi osrednji del, dvorana za prireditve, in še istega leta je bilo v njej silvestrovanje. To je bil za tiste čase, ko se je vse delalo praktično z golimi rokami, ogromen dosežek.
Že naslednje leto je bil pokrit tudi gospodarski del. Do takrat je bilo poleg plačanega dela opravljenih tudi 16.812 prostovoljnih delovnih ur, kar pomeni 2100 dni po 8 ur.
Potem je stavba, čeprav še nedokončana, vrsto let služila svojemu namenu. Šempaski Zadružni dom je bil takrat eden največjih v goriškem okraju, bil je ponos vsem krajanom in tudi vsem nam, ki sedaj uživamo sadove dela naših vaščanov, ki so že pokojni.
V gospodarskem delu je bila trgovina, mesnica, matični urad, Hranilno kreditno služba kmetijske zadruge Vipava, odkupna postaja kmetijskih pridelkov, kmetijska trgovina, cvetličarna, gostilna, Pošta Šempas in učilnice, ker je v stari osnovni šoli primanjkovalo prostora.

Dvorana je vseh sedemdeset let služila za kulturne, družabne in zabavne prireditve, bila je kinodvorana in do izgradnje nove osnovne šole tudi telovadnica.
V njej se je odvilo veliko število koncertov, plesov, gledaliških predstav in raznih drugih prireditev. Nastopili so številni glasbeniki, ki so krojili vrh slovenskih in jugoslovanskih glasbenih lestvic. Omenili bi samo nekaj imen: Ansambel Lojzeta Slaka, Beneški fantje, Slovenski oktet, Bjelo dugme, Tereza Kesovija, Duško Lokin, Neda Ukraden, Neca Falk, Alfi Nipič, Oliver Dragojevič, Janko Ropret, Marjana Držaj, Faraoni in še in še. V dvorani je igrala tudi Šempaska godba na pihala. Rekorden obisk pa je bil zabeležen leta 1956, ob koncertu Ansambla bratov Avsenik, ko je bilo čez 1000 obiskovalcev (pravijo, da so bila kolesa zložena vzdolž ceste vse od pokopališča pa do Oseka).

V osemdesetih letih je Mladinsko turistično društvo Šempas v dvorani vodilo zelo znan disko Pink panter. V tem disku so nastopili vsi najboljši ansambli in pevci tistega časa kot so bili: Agropop, Čuki, Pop Desigh, Parni Valjak, Randevu, Night Jump, Martin Krpan in še in še.
Zadružni dom Šempas je imel veliko čast gostiti eminentne slovenske pesnike, pisatelje in pisateljice, 7.6. 1954 so se v Šempasu zbrali in predstavili svoje stvaritve France Bevk, Josip Ribičič, Marička Žnidaršič, Lili Novy, Ivan Potrč in Ivan Skušek.
Seveda ne smemo pozabiti na generacije učencev OŠ Šempas in mladih, ki so skozi desetletja v dvorani prirejali kulturne nastope, gledališke igre in glasbene nastope za prebivalce Šempasa.
Tudi danes, bolj kot kadarkoli prej je v dvorani vse polno raznih prireditev, kulturnih, glasbenih, zabavnih, dobrodelnih za vse, za otroke in odrasle.
Skozi leta obstoja se je stavba dograjevala in prenavljala v več fazah.
Skozi desetletja so bila opravljena naslednja dela:
- v sedemdesetih letih je Nogometni klub Vodice Šempas zgradil nove podporne stebre pod dvorano in s tem zagotovil varnost za obiskovalce plesov v Šempasu
- v osemdesetih letih je Mladinsko turistično društvo Šempas, s prostovoljnim delom popravila streho dvorane in sezidala pokrit hodnik za odrom
- leta 1999-2000 obnova strehe in nove plošče,
- leta 2000 popravilo fasade,
- obnova dvorane je potekala med letoma 2004 in 2005,
- zadnja večja dela so bila opravljena med 2016 in 2018, ko se je obnavljalo 1. nadstropje zgradbe, kjer so poslovni prostori, ki se oddajajo v najem in še ena manjša večnamenska dvorana imenovana Konferenčna dvorana.
- obnovljeni so bili tudi prostori, ki jih uporablja Nogometni klub Vodice.
Po končani obnovi dvorane 2005 je Krajevna skupnost Šempas, ki jo je takrat vodil Mirko Gleščič, preimenovala Zadružni dom Šempas v Kulturni dom Šempas.
Za stavbo je bilo zgrajeno nogometno igrišče, na katerem igra NK Vodice Šempas, na levi strani pa prireditveni prostor s Hišicami pod platanami, ki med drugim služi tudi za organizacijo Praznika Šempasa Mohorjevo. V letu 2002 je Pošta Slovenije preselila poštno izpostavo v novo zgrajeno stavbo za Zadružnim domom, v starih prostorih pa sedaj deluje frizerski salon.
Zadružni dom Šempas je bil vseskozi kulturni in gospodarski center, ki je dal kraju življenje, ga bogatil ter združeval Šempas in sosednje vasi. Sedaj nudi domicil številnim društvom iz Šempasa: TD Šempas, KPD Lipa Šempas, NK Vodice Šempas, Rdeči križ Šempas, Planinska sekcija Šempas,…
Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki so požrtvovalno in z navdušenjem gradili ta dom. Hvala vsem graditeljem, ki so danes že pokojni in so s svojim delom omogočili, da imamo sedaj tako lep center gospodarskega in kulturnega življenja.
Krajevna skupnost Šempas