Rojen v \u0160empasu 2. oktobra 1840 – umrl 12. maja 1907 v Gradcu. \u010cas, v katerem je \u017eivel in delal, ni bil naklonjen slovenskemu \u010dloveku, a je s svojo nadarjenostjo kon\u010dal gimnazijo v Gorici in nadaljeval \u0161tudij naravoslovja, matematike in fizike na Dunaju. Kot profesor je slu\u017eboval na gimnaziji v Linzu, Gorici in Kranju ter bil okr. \u0161olski nadzornik na celjski gimnaziji, nato pa od 1880 v Gradcu. Tu je bil tajnik, predsednik in knji\u017eni\u010dar botani\u010dnega odseka naravoslovnega dru\u0161tva za \u0160tajersko. Upokojen je bil leta 1900. \u017de v mladih letih je prou\u010deval rastlinstvo na Gori\u0161kem, a potem raz\u0161iril svoja raziskovanja na \u0160tajersko.<\/p>\n\n\n\n
Ugotavljal je vpliv rastlinskih nahajali\u0161\u010d na rastline. O teh pomembnih ugotovitvah je napisal \u0161tevilne razprave, knjige in botani\u010dne u\u010dbenike. 1867 je v razpravi o vrstah peteroprstnikov prvi\u010d omenil rastlino ju\u017eni peteroprstnik – Potentila australis – Kra\u0161an.<\/p>\n\n\n\n
Prvi je sistemati\u010dno raziskoval rastlinstvo na\u0161ih krajev ter predstavil bogastvo in raznolikost Trnovskega gozda botani\u010dnemu svetu. Na\u0161 priznani botanik prof. Tone Wraber ga je v predavanjih in botani\u010dnih sre\u010danjih pogosto omenjal, ga cenil tudi kot zavednega Slovenca in \u017eelel, da bi se temu velikemu \u010dloveku z ustreznim obele\u017ejem v doma\u010dem kraju oddol\u017eili. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rojen v \u0160empasu 2. oktobra 1840 – umrl 12. maja 1907 v Gradcu. \u010cas, v katerem je \u017eivel in delal, ni bil naklonjen slovenskemu \u010dloveku, a je s svojo nadarjenostjo kon\u010dal gimnazijo v Gorici in nadaljeval \u0161tudij naravoslovja, matematike in fizike na Dunaju. Kot profesor je slu\u017eboval na gimnaziji v Linzu, Gorici in Kranju ter […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":655,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_sl_post_content":"\n
Rojen v \u0160empasu 2. oktobra 1840 - umrl 12. maja 1907 v Gradcu. \u010cas, v katerem je \u017eivel in delal, ni bil naklonjen slovenskemu \u010dloveku, a je s svojo nadarjenostjo kon\u010dal gimnazijo v Gorici in nadaljeval \u0161tudij naravoslovja, matematike in fizike na Dunaju. Kot profesor je slu\u017eboval na gimnaziji v Linzu, Gorici in Kranju ter bil okr. \u0161olski nadzornik na celjski gimnaziji, nato pa od 1880 v Gradcu. Tu je bil tajnik, predsednik in knji\u017eni\u010dar botani\u010dnega odseka naravoslovnega dru\u0161tva za \u0160tajersko. Upokojen je bil leta 1900. \u017de v mladih letih je prou\u010deval rastlinstvo na Gori\u0161kem, a potem raz\u0161iril svoja raziskovanja na \u0160tajersko.<\/p>\n\n\n\n
Ugotavljal je vpliv rastlinskih nahajali\u0161\u010d na rastline. O teh pomembnih ugotovitvah je napisal \u0161tevilne razprave, knjige in botani\u010dne u\u010dbenike. 1867 je v razpravi o vrstah peteroprstnikov prvi\u010d omenil rastlino ju\u017eni peteroprstnik - Potentila australis - Kra\u0161an.<\/p>\n\n\n\n
Prvi je sistemati\u010dno raziskoval rastlinstvo na\u0161ih krajev ter predstavil bogastvo in raznolikost Trnovskega gozda botani\u010dnemu svetu. Na\u0161 priznani botanik prof. Tone Wraber ga je v predavanjih in botani\u010dnih sre\u010danjih pogosto omenjal, ga cenil tudi kot zavednega Slovenca in \u017eelel, da bi se temu velikemu \u010dloveku z ustreznim obele\u017ejem v doma\u010dem kraju oddol\u017eili. <\/p>\n","_sl_post_name":"botanik-prof-franc-krasan","_sl_post_excerpt":"","_sl_post_title":"Botanik Prof. Franc Kra\u0161an","_en_post_content":"","_en_post_name":"","_en_post_excerpt":"","_en_post_title":"","_it_post_content":"","_it_post_name":"","_it_post_excerpt":"","_it_post_title":"","edit_language":"sl","footnotes":""},"categories":[26],"tags":[],"class_list":["post-654","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-botanik-franc-k"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/654","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=654"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/654\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":656,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/654\/revisions\/656"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/media\/655"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=654"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=654"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=654"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}