Veliko je bilo \u017ee napisanega o znanem \u0161empaskem botaniku Prof. Francu Kra\u0161anu, ki se je na svetovni nivo povzpel s prvim opisom rastline Ju\u017eni petoprstnik, katera je po njem dobila tudi strokovno ime; Potentilla australis - Kra\u0161an. Znan je tudi njegov prispevek z opisi tako \u0161tajerske kot gori\u0161ke flore. Prav tako pa tudi aktivna udele\u017eba v Botanin\u010dni sekciji \u0161tajerskega naravoslovnega dru\u0161tva v Gradcu, kjer je opravljal vloge tajnika, predsednika in knji\u017eni\u010darja.<\/p>\n\n\n\n
Dela Franca K. je temeljito opisal dr. Stanislav Ju\u017eni\u010d, v 107. \u0161tevilki Revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije z imenom Scopolia in v 48. \u0161tevilki publikacije Gori\u0161ki letnik \u2013 Zbornik Gori\u0161kega muzeja. Z \u017eeno Fran\u010di\u0161ko, rojeno Mulej iz Kranja, sta imela h\u010derko Ljudmilo Marijo, ki je bila u\u010diteljica in je aktivno sodelovala v zgoraj omenjenem dru\u0161tvu. Ljudmila je bila samska in brez otrok. Umrla je leta 1967 v Gradcu in pokopana v skupnem grobu Kra\u0161anovih na znanem gra\u0161kem pokopali\u0161\u010du St. Leonhard. Grob je bil leta 1994 prekopan, tako, da za Francem Kra\u0161anom, razen njegovih knji\u017enih del v Gradcu, ni ve\u010d nobenega spomina. Dru\u017eina je \u017eivela v elitni gra\u0161ki soseski St. Leonhard, na naslovu Liechtenfelsgasse 21. Njihov dom je bil v neposredni bli\u017eini zdaj\u0161nje gra\u0161ke Umetnostne akademije.
Franc K. se je kot sin kme\u010dkega posestnika v eminentne znanstvene in profesorske gra\u0161ke kroge povzpel z intelektom ter trdim in vztrajnim znanstvenim delom. Ve\u010d o tem ponazarja prevod njegovega avtobiografskega prispevka, objavljenega v prvi \u0161tevilki znane avstrijske botani\u010dne revije Oesterreichische botanische Zeitschrift iz januarja 1888. Njegov delovni pristop je nadaljevanje trdega dela prednikov Kra\u0161anov, ki so kot sodarska dru\u017eina najprej \u017eiveli v Brcah, zaselku pod hribom z imenom Visoko ter lepim pogledom na ravno in bogato \u0161empasko polje, ki je dajalo \u017eive\u017e prebivalcem. Dru\u017eina je nato, predvidoma ob Jo\u017eefinskih reformah, koncem 18. stoletja, od razpu\u0161\u010denih menihov - bratov kapucinov, za katere je ves \u010das izdelovala sode, odkupila tako imenovano meni\u0161ijo, kjer so menihi \u017eiveli oziroma imeli vinsko klet.
Dr. Silvo Torkar iz In\u0161tituta za slovenski jezik Frana Ramov\u0161a ZRC SAZU, je dne 17.11.2016, za avtorja tega prispevka izdelal strokovno mnenje, v katerem izra\u017ea domnevo, da je priimek Kra\u0161an nastal iz pokrajinskega imena Kras kot oznaka za pri\u0161leka s Krasa.<\/p>\n\n\n\n
Predvidoma je priimek v \u0160empas pri\u0161el najverjetneje potem, ko je bilo \u0161empasko prebivalstvo zdesetkano zaradi kuge in ga je bilo potrebno popolniti z novim delavno sposobnim za namen izvajanja tla\u010danskih del ali rabote, kot so temu takrat rekli, in dajatev tedanjim grofom. Kuga iz leta 1682, je namre\u010d na gori\u0161kem najprej izbruhnila v \u0160empasu dne 18. maja 1682, in jo je v \u0160empas zanesel me\u0161etar (t.j. konjski trgovec), Tolminec Primo\u017e Velikonja, ki je konje iz hrva\u0161kega Vara\u017edina gnal na konjski sejem v Videm.
Dru\u017einsko izro\u010dilo na doma\u010diji Libr\u0161\u010devih, iz katere Franc izhaja, nam govori o tem, da je poleg Franca \u017eivel \u0161e tako imenovani 'stric godec', ki je kot igralec violine, predvidoma z voja\u0161kim orkestrom, igral na poroki samega cesarja Franca Jo\u017eefa, ta je bila 24. aprila 1854, ter vsega trikrat na cesarskem dvoru. Franc sicer ni dosegel tako visoke \u010dasti, je pa za razliko od njega imel zelo lep pogreb o katerem sta pisala celo dva tedanja Gra\u0161ka \u010dasopisa: Grazer Volksblatt in Grazer Tagblatt. Pogreba so se namre\u010d udele\u017eili eminentni prebivalci Gradca s samim gra\u0161kim \u017eupanom na \u010delu in ostalimi predstavniki tamkaj\u0161nje akademske smetane, med katerimi so prednja\u010dili dekani gra\u0161kih fakultet. Pogreba se je poleg gra\u0161kega \u017eupana, udele\u017eil tudi Friedrich Richard Kornelius Reinitzer, botanik, kemik, rektor in leta 1888 tudi odkritelj teko\u010dih kristalov. <\/p>\n\n\n\n
Predvsem brez teko\u010dih kristalov pa si ne moremo ve\u010d zami\u0161ljati sodobnega \u017eivljenja, saj je tudi pri\u010dujo\u010di prispevek nastal ob njihovi pomo\u010di. Ve\u010d o samem pogrebu in njegovih udele\u017eencih, pa lahko najdete v prilo\u017eenem prevodu.<\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/sempas.si\/wpsempas\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/Pretoprsnik.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n